MIDVA
Tinkara
Prihajam iz podjetniške družine, kjer je bilo delo vedno cenjena vrednota – hkrati pa smo znali najti trenutke zase in za preživljanje prostega časa v naravi.
Ljubezen do hribolazenja in smučanja nas je v vseh letnih časih vodila po številnih evropskih gorskih krajih – kar me je spodbudilo k šolanju v tujini, kjer sem se izobrazila na področju turizma.
Ker so me še posebej pritegnila zasnežena gorska pobočja, sem pridobila tudi licenco za učiteljico smučanja, s čimer sem lahko združila strokovno znanje, ljubezen do gora in delo z ljudmi vseh starosti.
A gore so zame več kot prostor za delo – so moj način življenja. Dajejo mi občutek domačnosti, sprejetosti in najglobljega spoštovanja. Naučile so me najosnovnejših vrednot, predvsem pa občutka majhnosti in ponižnosti. Vsakič znova me opomnijo, kaj pomeni biti hvaležen – preprosto biti, tukaj in zdaj, z vsem, kar imam.
Boštjan
Izhajam iz “hribovske” družine, tako mi je bila ljubezen do narave in hoje podarjena že ob rojstvu. Pri 5. letih sem stal na vrhu Grintovca, v letih kasneje pa smo z družino prehodili tudi slovensko planinsko pot, na kar sem bil v rosnih letih zelo ponosen. A nova dimenzija življenja, se je zame začela, ko sem odkril nepoznana brezpotja in plezanje v lažjem skalnem svetu… ne obiskani kraji, kjer ne srečam ljudi, mir in tišina, tu res začutim stik z naravo in s samim seboj.
Ker sem se zavedal pomanjkanja svojega znanja in nevarnosti v gorskem svetu, sem se odločil, da bom obiskal šolo športnega plezanja, kasneje pa sem svoje znanje nadgradil še v alpinistični šoli. Teoretično sem se v teh letih dobro podkoval, a veliko več sem se naučil s svojimi spodrsljaji in napakami soplezalcev. To sem znal pretvoriti v kvalitetno praktično znanje, saj sem v najboljših plezalskih letih v visokogorju preživel preko 60 dni na leto.
V tem obdobju sem spoznal, da to okolje ne pripada le meni. Z željo, da bi ga na varen način predstavil tudi tistim, ki jim ta svet ni tako znan, sem se odločil izšolati za mednarodnega planinskega vodnika.
